Letos je bilo na Croatia Pole Campu posebej emocionalno. Ne samo zato, ker je bil jubilejni, deseti, ampak tudi zato, ker je bil – kot napovedano – zadnji. Zbrali smo se kot velika družina, polna poznanih obrazov, saj se nekatere udeleženke vračajo prav vsako leto. Prav to daje dogodku tisto posebno energijo, občutek domačnosti in povezanosti.
Delavnice so bile vrhunske, vzdušje pa kot vedno sproščeno in pozitivno. Za zaključek sem pripravila osebno predstavitev o prijateljstvih v pole skupnosti – temi, ki mi je res zelo pri srcu.
Z Nikolino sva se spoznali na drugem Croatia Pole Campu. Ko sem jo prvič videla, sem imela občutek, kot da jo poznam že od nekdaj – čeprav se seveda nisva še nikoli srečali. Hitro sva postali prijateljici in začeli skupaj potovati. Najina prva skupna avantura je bila pot v ZDA, na Pole Expo v Las Vegas. Lahko potrdim, da je bilo nepozabno. In ja… zamudili sva let, pa sploh nisva vedeli, ker je bil dan prej. Ampak namesto prepirov in stresa sva mirno kupili novi karti in se samo nasmejali situaciji. Takrat sem vedela, da sem našla človeka, s katerim se lahko znajdeš v vsaki situaciji.
Od takrat naprej imava tradicijo – vsako leto greva skupaj na potovanje. Ni vedno povezano s pole danceom, a vedno je polno novih doživetij. Postali sva res dobri prijateljici. Zanimivo pa je, da naju ljudje pogosto vprašajo, ali sva sestri. In sva si rekli: zakaj pa ne. Zdaj si prav radi rečeva “sister”, čeprav nobena od naju nima prave.
Verjamem, da najina zgodba ni nič posebnega v pole skupnosti – pravzaprav je precej pogosta. V tem športu nastane ogromno iskrenih prijateljstev, ki trajajo leta in segajo daleč preko studia. In prav to je največji zaklad, ki ga prinese pole dance: ljudje, ki jih spoznaš na poti.
